Priprava

Stekleničenje vina

Pri pripravi vina doma morate biti manj izbirčni in vino točiti v steklenice, ki jih imate. Če pa nameravate vino hraniti dlje časa, potem raje kupite vinske steklenice, ki so bolj trpežne in jih lahko zamašite z daljšimi zamaški. Hkrati je treba za bela vina vzeti steklenice iz belega stekla ali rahlo rumenkaste ali zelenkaste barve, za rdeča vina pa steklenice iz temnejšega zeleno-rjavega stekla.

Pred polnjenjem je treba steklenice temeljito oprati z vročo vodo in sodo in nato večkrat sprati, da so popolnoma čiste in brez vonja.

Posode z vinom je treba napolniti z lijakom za hrano iz stekla, plastike, gline. Steklenice polnimo tako, da med vinom in zamaškom ne ostane več kot 1-2 prsta višine (tj. 1-2 cm).

Po polnjenju steklenic z vinom jih je treba zamašiti z novimi, nerabljenimi zamaški. V nobenem primeru za to ne uporabljajte starih, rabljenih zamaškov, saj lahko tak zamašek v kratkem času pokvari dobro vino. Za krajše shranjevanje vina lahko uporabite cenejše tako imenovane pivske kratke zamaške. Toda za dolgotrajnejše shranjevanje in staranje vina v steklenicah kupite daljše vinske zamaške.

Pred zamaškom je treba zamaške popariti v vreli vodi, dokler se ne zmehčajo, nato pa jih z zamaškom zabiti v vrat steklenice.

Po zamašitvi je treba površino zamaška in vrat steklenice do suhega obrisati s krpo, nato pa zamašek preliti s stopljenim pečatnim voskom, katranom, zvarkom ali voskom, da bo vino ne izhlapi skozi pore plute.

Potem naj bo vsaka steklenica vina, še posebej tista, ki so dlje časa shranjena, označena z vrsto vina, časom pridelave in časom polnjenja, da bi kasneje lažje najti želeno vrsto vina.

Priprava vina za stekleničenje

Pred stekleničenjem je treba vino očistiti motnosti, ki je v njem prisotna, čeprav očem nevidna. To dosežemo predvsem s pasiranjem ali filtriranjem.

Za malo vina

Filtriranje vina v majhnih količinah najlažje izvedemo tako, da vino spustimo skozi bel pivkasti (filtrirni) papir, prepognjen s funktikom in vstavljen v steklen lijak. Toda takšno napenjanje je zelo dolgo, vzame veliko časa. Poleg tega se vino močno izloči, saj iz njega izhlapi veliko alkohola, zaradi česar je šibkejše in manj obstojno za shranjevanje.

Flanel ali svileni papir

Stožčasto vrečko sešijejo iz flanele ali platna in jo obesijo na koze ali na štiri noge prevrnjenega stolčka, pod njo pa se postavi vedro ali skleda. Vrečko lahko napolnite z različnimi filtrirnimi elementi.

Včasih vino kljub temu, da je že precej zrelo, še vedno ostane motno. To pogosto opazimo pri vinih iz številnih vrst sadja in jagodičja (hruške, slive, jagode) in je odvisno od dejstva, da so odmrle glive kvasovke razpadle na drobne delce, tako majhne, ​​da se ne morejo usedati. V takih primerih je potrebno predhodno čiščenje vina, kar imenujemo bistrenje ali bistrenje vina.

Bistrenje vina razumemo kot dodatek vinu različnih snovi, ki povzročajo usedanje te motnosti na dno posode.

Za različna vina se v ta namen uporabljajo različne snovi: belim vinom dodajo želatino ali ribje lepilo, trpkim vinom dodajo piščančje beljakovine, rahlo trpkim ali netolerantnim dodajo tanin ali ribje lepilo enih.

Ko dodamo eno od zgornjih snovi v pravilnem razmerju, se v vinu oblikujejo kosmiči, ki se postopoma usedajo na dno posode. Če dodamo nezadostno količino čistila, ne pride do tvorbe kosmičev in posledično do bistrenja. Ob presežku bistrila se vino včasih sploh ne zbistri, lahko celo postane bolj motno. Da bi se izognili napakam, je bolje, da najprej naredimo več poskusov z različnimi snovmi in njihovimi razmerji, nato pa izberemo tisto, kar najbolje prečisti vino, hkrati pa niti najmanj ne spremeni njegovega okusa in barve.

Pripravljeni recepti za bistrenje vina

1. Bistrenje z želatino

   Eden najboljših načinov za bistrenje vina. Za 100 litrov vina vzamemo 10-15 g želatine, jo za en dan namočimo v hladni vodi, ki jo v tem času 2-3 krat odlijemo. Nato vodo odlijemo in nabreknjeno želatino raztopimo v topli vodi ali v segretem vinu, nakar raztopino prelijemo v skledo z vinom, vse skupaj dobro premešamo in pustimo stati 2-3 tedne, dokler se vino dovolj ne zbistri in vsa motnost, ki jo je pobrala želatina, se usede na dno posode.

2. Bistrenje z ribjim lepilom

   Za 100 litrov vina vzemite 1,5-2 gr. dobro lepilo za soma, namočimo ga v hladno vodo, pogosto ga menjamo, dokler lepilo ne nabrekne. Nato zalijejo s toplim vinom in premešajo, da se lepilo popolnoma razprši.

   Dobljeno lepilno raztopino precedimo skozi flanelo, da jo očistimo neraztopljenih delcev in morebitnih tujih primesi, nakar jo prelijemo v posodo z vinom, dobro premešamo in pustimo stati 2-3 tedne, med katerim se vino dobro zbistri.

3. Bistrenje z beljakom

   Za 100 litrov vina vzamemo 2-3 piščančje beljakovine, ki morajo biti popolnoma sveže in previdno ločene od rumenjakov. Beljake z malo vode penasto stepemo, dobro premešamo z malo vina in nato vlijemo v skledo z vinom, kjer vse dobro premešamo.In v tem primeru pride do bistrenja vina v 2-3 tednih.

4. Bistrenje s taninom

   Proizvedeno, ko vino vsebuje malo kisline ali nima trpkega okusa. Za bistrenje vina s taninom najprej 10 gr. najčistejši tanin (dobimo ga v lekarni), raztopimo v 1-2 litrih destilirane vode, raztopino pustimo, da se usede, nato jo precedimo skozi filtrirni papir in odcedimo v steklenico, shranimo do porabe.

   Pred bistrenjem vina na ta način je treba narediti več poskusov, da ugotovimo, koliko te raztopine tanina je treba porabiti za dano vino. Če želite to narediti, vzemite 3-4 steklenice iz belega stekla, v vsako nalijte 1/2 litra vina in nato v prvo steklenico dodajte npr. 1 čajno žličko raztopine tanina, v drugo dve žlici, v tretjo pa tri žlice. , do 4. štiri žlice.

   Ko steklenice zamašijo z zamaški, jih pustijo pri miru 6-7 dni, nato jih pregledajo in nato ugotovijo, v kateri steklenici je vino dobro zbistreno in se je motnost usedla.Nato glede na količino tanina, dodanega tej steklenici, odmerimo toliko žličk raztopine tanina, kolikor je potrebno za bistritev celotnega vina. Odmerjeno količino raztopine tanina nato vlijemo v posodo z vinom, premešamo in pustimo stati 7-10 dni, nato vino posvetli in postane popolnoma prozorno.

5. Casein Lightening

   V ta namen vsakemu litru vina dodamo žličko kravjega mleka, bolje posnetega, dobro premešamo in pustimo nekaj dni.

   Tako ali drugače zbistreno vino je treba z gumijasto cevko (sifonom) odcediti usedlino, ki se je usedla na dno posode, pretočiti v čisto oprano posodo in pustiti stati še eno. 3-4 tedne, saj je vino sicer popolnoma prozorno za oko, vendar so v resnici v njem še vedno številni moteči delci, ki se nato usedejo v steklenico in naredijo oblogo na stenah ali dnu.Šele ko se vsi usedejo, lahko začnete stekleničiti vino.

Pred stekleničenjem zbistrenega ali filtriranega vina se prepričajte, da ne bo več fermentiralo.

Shranjevanje in staranje vina v steklenicah

Ustekleničeno vino do zaužitja hranimo v hladni, suhi kleti ali pod zemljo, pri temperaturi 6-8°C za bela vina in do 8-10°C za rdeča vina. Nižja temperatura shranjenemu vinu ne bo škodovala, če le vino ne zmrzne. Višja temperatura, zlasti pri lahkih namiznih vinih, je precej nevarna, saj lahko vino fermentira in se pokvari. V toplejšem prostoru lahko hranimo tudi alkoholna, desertna in likerska vina.

Steklenice vina je treba vedno shranjevati v ležečem položaju, tako da so njihovi zamaški od znotraj vedno namočeni z vinom. Samo pod tem pogojem ostanejo zamaški vedno popolnoma elastični in tesno zamašijo steklenice.Ko so vinske steklenice shranjene navpično, se zamaški hitro izsušijo, skrčijo in zamašek steklenic postane ohlapen.

Pri shranjevanju vina v steklenicah z namenom staranja je za uspešno oblikovanje vinske cvetice še posebej pomembna temperatura v kleti. Temperaturni režim je naveden zgoraj. Prepričajte se tudi, da je proces fermentacije končan.